ECO FIGHTER

I am a dedicated reader of two newspapers Delo and Dnevnik, actually of their saturday supplements Objektiv and Sobotna priloga. Not a long ago I was performing my saturday ritual: waking up late, drinking coffe and reading news... and I was intrigued by an article - a diary of  an ecologist Marko Debeljak who was writing about the negative effects of the fashion industry on the environment. He says it takes a road tanker of a water to make a pair of jeans. Although I agree with him in many aspects I had to answer and show that the situation is changing and that there are many alternative ways to do fashion with conscience. T shirts  on the picture above are designed by Katharine Hamnett, who was one of the first eco  fighters and believed that fashion can make a difference.

My letter was published in next edition of Sobotna priloga.  In the readers letters of course but I was happy anyway :) btw: Eco fashion is also the ropic of my exam for my masters... 

Published letter (in Slovenian of course) :

Delo, 25.julij 2009

Dnevnik Marka Debeljaka: Za izdelavo enih kavbojk je potrebno toliko vode, kot je prevaža tovornjak s cisterno

Marko Debeljak v svojem dnevniku opozarja na številne škodljive posledice, ki jih ima modna industrija na okolje. Problemi s katerimi se ta panoga sooča so številni. Že v fazi proizvodnje se porabijo velike količine obnovljivih in neobnovljivih virov poleg tega pa pri gojenju bombaža uporabljajo okolju škodljive pesticide. Zaradi seljenja proizvodnjih procesov v Azijo se povečuje onesnaževanje zaradi transporta v fazi distribucije. Velik problem pa seveda predstavlja kratka življenska doba modnih izdelkov, saj večina prezgodaj pristane na odlagališčih in le majhen procent vseh oblačil se reciklira. Kljub temu bi rada predstavila alternative temu začaranemu krogu, saj vedno več okoljsko ozaveščenih oblikovalcev ponuja okolju prijazne modne izdelke.

Izraz eko- moda se zdi protisloven, saj je neprestano menjavanje modnih trendov v nasprotju z načelom trajnosti, ki je eden osnovnih pogojev okolju prijaznega oblikovanja. Kljub temu primeri dobre prakse kažejo, da je mogoče uveljavljati načela trajnostnega razvoja tudi v modi. Eko moda je še danes prepogosto asociira na brezoblična oblačila iz konoplje ali volne, primerna samo za modno neosveščene in do oblikovanja brezbrižne posameznike. Danes se mnenje počasi spreminja, saj so številni inovativni in kreativni oblikovalci s svojim delom dokazali, da so lahko okolju prijazni izdelki zelo dobro oblikovani in trendovski in naših nakupnih odločitev ne omejujejo na izbor med lepim in okolju prijaznim.

Ena osnovnih strategij oblikovanja za okolje je oblikovanje, ki upošteva celotni življenski krog izdelka. Okoljsko ozaveščeni oblikovalci se trudijo, da bi zmanjšali negativne vplive na okolje v vseh fazah: od proizvodnje, distribucije, potrošnje in zavrženja. Običajen kupec običajno predvideva, da so okolju prijaznejši naravni materiali, kot so bombaž, konoplja in lan, vendar je dejstvo, da za rast bombaža porabimo velike količine okolju škodljivih pesticidov ter velike količine energije in vode pri izdelavi tekstila. Poleg tega je možnost recikliranja naravnih vlaken v primerjavi z umetnimi veliko manjša. Dobra alternativa je organski bombaž, saj za rast niso uporabljeni okolju škodljivi pesticidi. V svoje kolekcije ga vključuje vedno več blagovnih znamk, ki se zavedajo pomena skrbi za okolje. Glede na to, da oblačila zaradi hitro spreminjajočih se trendov hitro zavržemo, številni oblikovalci podaljšajo življensko dobo oblačilom s predelavo in preoblikovanjem. Pri oblikovanju uporabljajo oblačila zbrana na boljšjih trgih ter v trgovinah z rabljenimi oblačili. Nizozemski avantgardni oblikovalec Martin Margiela za svojo linijo Artisanal oblikuje luksuzna unikatna oblačila iz zavrženih oblačil in modnih dodatkov ter kaže smernice za inovativne, okolju prijazne modne izdelke. Londonski oblikovalec Christoph Reaburn za svoje kolekcije uporablja stare vojaške uniforme in tkanine vojaških padal. Zelo pestra je ponudba torbic iz recikliranih in ponovno uporabljenih materialov. Izdelane so iz odpadnih oglaševalskih plakatov, embalaž sokov, zapiral pločevink, papirčkov bombonov, recikliranih plastenk in številnih drugih ostankov potrošnikov.  Zanimiv koncept predstavlja blagovna znamka From somewhere, ki za proizvodnjo svojih oblačil nikoli ne uporablja novih materialov ampak ostanke krojenja in poškodovane tkanine, ki jih večje tovarne zavržejo. Inovativna rešitev ponuja tudi Rebecca Earley, ki oblikuje oblačila, ki jih lahko po njenih navodilih preoblikujemo, ko se jih naveličamo ter tako uporabljamo dlje časa. Razvila je tudi postopke tiskanja, ki ne onesnažujejo vode in za katere porabimo minimalno količino energije. Posebno inovacija pa je izum japonskega oblikovalca Isseya Miyake-ja A-POC. Z uporabo sodobne tehnologije je ustvaril pletenino iz katere lahko kupec sam izreže oblačilo po svojih željah. Za izdelavo končnega izdelka ni potrebno krojenje in šivanje. Na ta način prihranimo ogromne količine vode in energije, ki so sicer za to potrebne. Modne blagovne znamke si glede na svoje vrednote in prepričanja prizadevajo tudi za pošteno plačilo in dobre delovne pogoje vseh sodelujočih v industriji, skrbijo za bližino proizvodnih procesov, spodbujajo in promovirajo pošteno trgovino in se trudijo spodbujati lokalno gospodarstvo ter domače obrti.Moda ima lahko zaradi svoje razširjenosti in dostopnosti pomembno vlogo pri ozaveščanju potrošnikov o pomenu skrbi za okolje, saj lahko posameznik z izbiro oblačil sporoča svoje vrednote in stališča.

Kljub temu, da pestrost ponudbe eko modnih izdelkov raste in je na trgu dostopnih vedno več okolju prijaznih izdelkov, je eden ključnih problemov potrošniški življenski stil zahodnega človeka. Cenena delovna sila in materiali iz vzhoda so omogočili, da so na trg prišla poceni oblačila, ki posnemajo zadnje modne trende in so dostopna skoraj vsakomur. Velike trgovske verige s svojo hiperprodukcijo cenenih oblačil spodbujajo potrošnike k neprestanemu menjevanju garderobe. Rezultati prizadevanj okoljsko zozaveščenih oblikovalcev niso dovolj, če hkrati ne spremenimo svojih potrošniških navad. Sprejeti moramo odgovornost za svoje nakupne odločitve in kvantiteto nadomestiti s kvaliteto.

Neli Štrukelj

Študentka magistrskega študija oblikovanja na NTF in ALU-O